sreda, 31. december 2008

Najlepša, veselje in slaba vest


Tako bi lahko na kratko opisala ob danes dobljeni Sonjini čestitki.
Naj ostali, ki so mi poslali čestitke za božič in novo leto, ne zamerijo, če rečem,
da mi je Sonjina najlepša.
Prav vesela sem je bila, hkrati pa mi je vzbudila slabo vest.
"Glej, ti ji nisi poslala," se je oglašal tihi glasek.
Ga bom drugič poslušala ... :)

Sonja, hvala za čudovito čestitko. Ko gledam tvojo mojstrovino,
si tudi sama zaželim Tria markerje, vse potrebno za embosing.
Da bodo tudi moje tako lepo pobarvane in okrašene :)

sobota, 27. december 2008

Zadnje tri

Te čestitke so prav gotovo zadnje tri v tem letu.
Vsaj s prazničnim - božično-novoletnim motivom in željami :)
Upam, da bodo razveselile vse tiste, ki so jih ali jih še bodo dobili.

sreda, 24. december 2008

Božič




V globini srca z ljubeznijo objet
ter v tvoji družini v miru preživet in lepo doživet božič!

Helena

ponedeljek, 22. december 2008

Za Nino

Nino sem bežno spoznala pred letom ali malo več. Tu in tam sva se videli na kakšnem predavanju, seminarju ... Izmenjali besedo ali dve. In to je bilo tudi vse. Nekaj mesecev nazaj pa je "preskočila iskrica". Sem jo kar dala na seznam prijateljic, ki sicer ne šteje veliko oseb :)

Današnji večerni klepet v prijetnem lokalu z vročim čajem ob kaminu, je bil blagodejen za obe. V tem našem hitrem tempu življenja so takšni večeri prave male oaze, kjer se človek odžeja, upočasni, spočije ... Izmenja misli, zaupa skrivnosti, odloži breme.

In za to Nino (oz. po njenem naročilu) so nastale te čestitke:


četrtek, 18. december 2008

Zadnji?! Ne še :)

Sem že mislila, da bom s tema dvema končala letošnjo
proizvodnjo božično-novoletnih čestitk.



Vendar je danes kolegica in prijateljica v službi videla te zadnje
in si je zaželela, naj še za njo naredim nekaj podobnih.
Sem vesela, saj me je že kar malo dajala žalost,
ker bo božič in novo leto tukaj, jaz pa bi še kar uživala ob teh čestitkah.

sreda, 17. december 2008

Zima v rdečo-lila-modri barvi

Pri nas snega ni in ni. :( Le deeeeeež.
Od jutra do večera, od ponedeljka do nedelje.
Zato domišljija bolj dela :) in se je "zima" odela v barve.
Vsaj na čestitkah :)

V rdeči barvi:

Pa v lila (po skici Secret Crafter)

In še v modri (po skici Friday Sketchers)

nedelja, 14. december 2008

Čestitka z žepki

Kar nekaj časa sem občudovala čestitke s t. im. "žepki".
Dolg, deževen in dolgočasen vikend je bil kot nalašč,
da se lotim izdelave. Postopek sem si ogledala na Splitcoaststamper-ju.
Čisto preprosto in enostavno :).
In tukaj je končni izdelek:



Čestitka pa bo za prijateljico, ki so ji všeč Panduro deklice :)

sreda, 10. december 2008

Moja prva beležka




Marby jo ima, pa Petya, Alika, Snežinka, in Sonček tudi. In mogoče še katera. Že kar nekaj pridnih deklet na Otoku zakladov se je lotilo izdelave beležk oz. mini knjigic. Začela (vsaj na Otoku zakladov) pa je menda Kaja75?! Upam, da kateri nisem naredila krivice. Vse po vrsti so prekrasne in verjamem, da jih z veseljem uporabljajo.

Premamile so tudi mene :). In tu je moja prva mini beležka. Debel karton sem oblekla v papir Ivory Black. Najstnica Lizzie na prvi strani je pobarvana z akvarelnimi barvicami in Sakura pisali. Rob je še senčen z rdečo blazinico. Zunanji platnici sem plastificirala. Svilen rdeč trakec sem na notranjost platnic pritrdila z rožicama, izsekanima s hroščkom, in okrašeni z vijugico. Listki pa so kupljeni v papirnici. Beležka je vezana s plastično spiralo.

Ker sama le tu in tam uporabljam beležke, bo ta šla za darilo.

Notranjost s papirčki za pisanje:









Zadnja stran:

ponedeljek, 08. december 2008

Miklavž z zamudo

Letos je imel sveti Miklavž kar precej dela z raznašanjem daril.
K meni mu je uspelo priti šele danes. :)
Nekaj mi je prinesel iz Anglije (za samo 20,00 €, skupaj s poštnino!!),


eno štampiljko pa iz Celja (tole bom uporabila za čestitke prihodnje leto :)).


nedelja, 07. december 2008

Sneženi mož

je stal sredi širne poljane. Povsod okoli njega neskončne širjave belega snega. On pa je sanjal o rožah. In jih je šel iskat.




O tem belem, mrzlem stricu govori zgodba z ozadja čestitke. Iz knjige Božične zgodbe sem fotokopirala stran, jo obdelala z distresserji in nalepila na modro osnovo. Snežak, ki sem ga dobila od BojeMoje, je pobarvan z akvarelnimi barvicami. Na trakcih snežaku delajo družbo tri zvezdice in snežinka v levem kotu.

Skico za čestitko sem vzela pri OCC-ju.

četrtek, 04. december 2008

Pomoč pri krasitvi

Včeraj zvečer, ko sem se vračala z nekega sestanka,
sem na ulicah našega mesta srečala pridne možakarje,
ki so z lučkami krasili ulične svetilke in drevesa.
Upam, da se bodo svetlečim zvezdicam, snežinkam, zvončkom ...
kmalu pridružile bele, mrzle, vendar tako čudovite snežinke.



Sarah se tudi pripravlja na bližajoče se praznike.
Ker zgleda, da bo dekoracija doma kar bogata,
nisem pretiravala pri čestitki :)

Ne pozabi na dobroto srca

Je napis na moji zadnji čestitki, ki sem jo poslala Sonji - Petyi,
ker je fejst punca in jo preprosto moraš imeti rad.
Napis nisem dodala, ker bi Sonji tega manjkalo :)
Vem, da je v vsakem človeškem srcu doma dobrota,
ki pa včasih spi, je potlačena v en skrivni kotiček zaradi
toliko obveznosti ...



V teh dneh sem po mailu dobila
čudovit PPS z Minattijevo Nekoga moraš imeti rad.



Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti -,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za žalost
- če se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolečino
- koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce -,
nekoga moraš imeti rad,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.

torek, 02. december 2008

Na nebu je že ugašala svetloba dneva,

ko je stari zajec skakljal čez travnik ob robu gozda in po trdo zamrznjeni zemlji praskal za hrano. Čutil je, da je v zraku plavalo nekaj lepega in prav posebnega. In če je dobro prisluhnil, je zaslišal tiho in skrivnostno zvončkljanje in petje: "Aleluja, aleluja ..." "Hopla!" Prav pred gobček starega zajca je v travo čmoknil majhen skuštran angelček.

Tako se začenja knjiga Božične zgodbe za 24 lepih večerov in govori o angelčku, ki je na zemljo prišel iskat najlepše darilo.
V letošnjem adventnem času bodo te zgodbe zame prekrasno darilo :)



Z mirom me napolnijo večeri, ko prižgem svečko na adventnem venčku,
se potopim v tišino, se za nekaj časa ustavim v tihi molitvi ter nato ob pritajeni svetlobi lučke preberem zgodbo.
O Lumini s svetilko, o čevljarju Martinu, o palačinkah za angelčke ... :)


Všeč mi je, ko lahko tako "pocartam" otroka v sebi :)
In potem delim z možem, s sodelavci, z otroki ...
Ja, adventni večeri so samo moji :)