sobota, 27. marec 2010

Tik-tak (še enkrat)

Otok zakladov je zakon za nas ustvarjalke. Vse (no, verjetno skoraj vse), kar potrebuješ, najdeš na njem. Včasih se ti kaj kar samo ponuja, drugič moraš malo kopati za zakladi. In če ne najdeš, povprašaš na bolšjaku. Tako je bilo tudi z odtisi ure. Aničinega sem že uporabila, prav pa je, da se lotim tudi Alenkinega. Da slučajno ne bi bila užaljena, ker mi je priskrbela odtis, pa sem ga potem ignorirala.


Priznam, Aničina ura mi je lepša. Ko sem včeraj končala čestitko z Alenkino uro, pa lahko zapišem, da mi je končni učinek pri tej bolj všeč :) Hvala obema!


četrtek, 25. marec 2010

Čas in naše ure

Vsak večer se dan prelije v večnost.
Ure dneva tečejo med vsakdanjimi opravili in skrbmi,
v hitenju in počivanju, med srečanji in pogovori,
med hrepenenjem in dvomi, v nasmehu in bolečini,
skozi vrvež množice in trenutki samotne tišine.


Toliko obrazov vsak dan zdrsi preko naših oči.
Mladih in starih, veselih in žalostnih.
Obrazov, izpraznjenih in zdolgočasenih.
Obrazov, okamenelih zaradi hudobije, bolezni in krivic.
Obrazov, ki jih je poškropilo blato tega sveta.
Pa tudi obrazov, svetlih, veselih, s poljubi zaznamovanih.



Čestitka je nastala po naročilu za gospoda, ki bo ob rojstnem dnevu dobil uro.

Idejo za postavitev mi je dala Manuela, "krivec" prvega slovenskega blog izziva - Kraft-alnice. Super in bravo Manuela! Tudi tvoja prva skica je krasna in zelo lepo oblikovana. Vladka in Simona pa sta tisti umetnici, ki bosta skupaj z Manuelo prvi objavljali in nas navdihovali pri izzivih.

Sama ne premorem nobene štampiljke ure, zato sem povprašala na Otoku zakladov, če jo ima katera od otočank. Prijazna Alenka mi je poslala odtise, Anica pa kar štampiljki, da sem si lahko sama poštempljala. Hvala obema! Za tokratno čestitko sem uporabila Aničini štampiljki. Ozadje sem embosirala s prozornim embosing prahom in senčila z distresserji. Kako je ostalo narejeno, pa se tako vidi s same fotografije :)

sobota, 20. marec 2010

Prijateljstvo

Vse preproste, velike besede - zvestoba, mir, dobrota, hvaležnost, prijateljstvo - postanejo in ostanejo prazne ter izgubijo svoj pomen, če se ne utelesijo.

Vedno znova se je potrebno učiti, kako jih oživeti. Vsak dan smo povabljeni spreminjati svet.

Toda ne, kako si pridobiš prijatelje, ampak kako postati in ostati dober prijatelj.
Morda bomo potem vsem ranjenim, razžaljenim, trpečim, oskrunjenim ... človeškim srcem zaklicali:


Toda saj je, saj je.
Saj je še ena beseda,
beseda tolažbe, pohvale, spodbude.
Pridi, ti nočni ranjeni človek,
da te poljubim na tvoje srce.

nedelja, 14. marec 2010

V zelenem

Odkar imam ozadje bloga v zelenem, so še moje čestitke v zelenih tonih in kombinacijah. Očitno je hrepenenje po pomladi že tako močno, da se odraža v mojem delu.

Sicer sem vesela, da živim v takem delu sveta, kjer imamo štiri letne čase, in ne dva ali samo enega.

Uživam ob naletavanju snežink in s snegom oblečenih smrek, ki s svojimi vejami poljubljajo zemljo, pokrito z debelo snežno odejo. Spomladi rada prisluhnem melodiji narave, ko ptičji kavalirji pojejo svojim izbrankam in v zraku opojno diši ter se stopinje iz minusa spreminjajo v plus. In poletje, čas zlatih žitnih polj in rdečega maka, čas ležanja na trati ter čas, ko lahen vetrič mehko boža obraze, medtem ko zrejo v zvezdnato nebo. Z zanimanjem opazujem jesen, ki obarva naravo v toliko toplih barv, ki se med sabo prelivajo.



Odtis Spring Background je pobarvan z akvarelnimi barvicami in nalepljen na pohroščkan papir (Whitewash). Izbočene pikice sem rahlo posnela s smirkovim papirjem, da se je razkrila barva na drugi strani papirja. Čipka zgoraj in spodaj je narejena s štanco MS Floral Lace. Levo in desno pa je ostanek te "čipke", okrašen s polovičnimi perlicami.

torek, 09. marec 2010

Čas - naš luksuz

Čas je dragoceni dar,
ki nam je bil podarjen,
da bi po njegovi zaslugi
postali bolj preudarni,
boljši, bolj zreli, bolj popolni. (T. Mann)


Velikokrat tožimo nad pomanjkanjem časa. Ni ga za obiske, ni ga za pomoč drugim, ni ga za ogled kakšne razstave, ni ga za pogovor s sosedo, ni ga za ...
Priznam, velikokrat se znajdem "v družbi" s tistimi, ki jim primanjkuje časa. Vendar ne za tisto, kar je meni všeč ali mi ustreza (za to si ga že utrgam). Predvsem za tisto, kar vem, da je dobro in prav - ne le zame, tudi za ljudi okoli mene.

Pred kratkim sem brala zapis o času - največjem luksuzu. Zadnje čase ugotavljamo, kolikšen luksuz premoremo in kako nas bodo zaradi njega obdavčili. Gospa razmišlja, kako vesela je, ker premore največji luksuz v današnjem času in svetu, ki ga davčna uprava ne bo zajela, pa naj ima še takšen nadzor. ČAS.

Sebi in vsem vam, ki ste si vzeli čas za obisk mojega bloga želim, da bi imeli veliko časa. In da bi ga znali ceniti, se ga veseliti in biti hvaležni zanj.

sobota, 06. marec 2010

Novi človek si,

če se čudiš, ker je vsako jutro na novo obsijano z lučjo;
če si srečen, ker tvoje oči vidijo,
tvoje roke čutijo in tvoje srce bije.

Novi človek si,

če z jasnim pogledom
vidiš ljudi in stvari,
če se še znaš smejati,
če se še znaš razveseliti
preprostih drobnih cvetic
na poti svojega življenja.
Phil Bosmans




Danes sem imela v načrtu štiri rojstnodnevne čestitke. Dan je bil kar pravšen za to.
Dragi se je odpravil na Primorsko letet in ves dan bi imela ljubi mir :) Začela sem s čestitko v zeleni barvi (za izziv pri Cute Card Thursday). Malo sem pregledala aktualne izzive za postavitev in se ustavila pri Our Creative Corner. Ko sem čestitko končala, sem poiskala misel ("vitamin srca"), ki bi bila v uvodu tega zapisa. Ko sem jo zapisala, se je vame začela plaziti osamljenost. Prej tako dobrodošla samota, me je zdaj začela spravljati v slabo voljo. Da ji slučajno ne bi podlegla, sem se odpravila do nečakov. Njihove radovedne očke, slinaste rokice, žnodravi noski in žlobudranje me vedno spravijo v dobro voljo. In zdaj, na večer, o osamljenosti ni ne duha, ne sluha :)

četrtek, 04. marec 2010

Nikoli ne bom prenehala biti



Sem, ker sem bila,
in vsakdo me bo mogel pozabiti.
In vendar moram reči:

sem in sem bila in bom,

in zato sem več od pozabljenja,

neizmerno več od zanikanja,

neskončno več od niča.


Vse je večno, kar nastane,
rojstvo je močnejše od smrti,
vztrajnejše od obupa in samote,
silnejše od hrupa in greha,

slovesnejše od zavrženosti.


Nikoli ne bom prenehala biti. Nikoli.
Ker verjamem besedam: "Jaz sem vstajenje in življenje:
kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre."

Ob smrti vedno ostane nekaj neizgovorjenih besed in mnogo tega, kar ne znamo prevesti v besede. Vedno ostane nekaj vprašanj neodgovorjenih in nekaj odgovorov, ki potrebujejo vprašanja … Vedno nekaj ostane … »Ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen« (1 Kor 13,13).
Da bi za vsakega, ki umre, zmogli in znali povedati: in ljubezni je pokojni premogel mnogo.

Tale moj križ je že skoraj univerzalen :) Primeren od rojstva do smrti. Za različne priložnosti in dogodke.

ponedeljek, 01. marec 2010

Podvojeno

Idejo za čestitki sem dobila pri Normi. Dve sta zato, ker sta bili namenjeni nečakinjama - dvojčicama za rojstni dan. Naj bo tokrat manj besed in več fotografij :) Sonček me vabi v naravo :)