torek, 24. avgust 2010

Zima sredi poletja

Zimskih športov in aktivnosti zaradi svoje zmrzljive narave ne maram preveč. Verjetno je to prišlo s starostjo, ker imam sicer lepe spomine na snežne norčije v osnovnošolskih letih. Sankanje po vaški cesti, spusti z vrečo, napolnjeno s slamo, smučanje po pohorskih strminah, (ne)uspešno izdelovanje igluja. Vsa vaška otročad je bila na bližnjih hribih. Danes (no, ko je zima) pa skoraj ne vidiš otroka, ki bi preživel popoldneve na zasneženih strminah domačega kraja.
Spodnji voščilnici sta narejeni po naročilu prijateljice za 40-letnika, ki bo dobil za darilo smučanje v Italiji.Za vzorec sem vzela Michellino voščilnico Oh Yea Snowboarding. Michelle uporablja za senčenje blazinice. Ker jih imam sama premalo, sem uporabila barvne krede. Ozadje sem potem utrdila z lakom za lase. Smučarja sem sprintala in izrezanega nalepila na ozadje. Osnovo sem poštempljala, embosirala s prozornim prahom ter senčila s kredami ter utrdila z lakom.




Še detajl:


Ter druga:







Hkrati hvala Manueli, ker mi je oblikovala podpisa za fotke.


torek, 17. avgust 2010

Sara


Mislim, da je Sara moja zadnja (četrta) krščenka. Biti boter ni samo čast, je predvsem odgovornost in obveznost. Nisi bančni avtomat, ki krščenca obdari ob rojstnih dnevih in drugih pomembnih dogodkih. Največje darilo, ki ga lahko daš, je čas. Čas za skupne izlete, za raziskovanje narave, za pogovor. Boter nisi samo ob krstu, si boter za vse življenje, ko stojiš "svojemu" otroku ob strani in si mu zgled, kakšen je dober človek in kristjan. Upam, da te službe ne bom velikokrat zatajila.

Vsi povabljeni so dobili spominsko voščilnico (malo sem kopirala pri Agnieszki):




Fotkana še pri drugačni svetlobi.


Vse skupaj:


Ter še moja v spomin na lep dogodek.

četrtek, 12. avgust 2010

Torbica - po Zvezdino

Po ustvarjalnih blogih so trenutno zelo "in" razne torbice, borše, toaletke ... Same čudovite in uporabne potrebščine za vsako žensko.

Prejšnji teden me je s torbico prav posebne vrste prijetno presenetila Zvezda - Ivi. Tiste, ki obiščete Otok zakladov, jo verjetno poznate. Če že ne po njenih krasnih voščilnicah, pa po komentarjih, ki so (zame) nekaj posebnega. Vsak izdelek si natančno pogleda, opazi kakšno podrobnost ... in sestavi komentar, ki boža dušo.

Ni mi povedala, vendar si mislim, da je za to torbico potrebovala kar nekaj ur pridnega in natančnega dela.


V torbici se je skrival obesek s klekljano deteljico,


v kuverto pa je dodala še nekaj odtisov. Enega sem pobarvala in čaka, da dobi svoje mesto na voščilnici.


Zvezda, hvala! Zlata si!

nedelja, 08. avgust 2010

Pogrešam jih

Skoraj dnevno na blogu prečekiram, kdo je kaj novega ustvaril, napisal, narisal, zgnetel, skvačkal ... Da imam malo slabo vest zaradi svoje lenobe, ker mi že več kot mesec ni uspelo nič objaviti. Z rokami še nekaj migam, le besede so šle na dopust in s tistimi, ki so ostale doma, je težko sestaviti kakšen zapis.

Verjetno se to ne dogaja samo meni. Šla sem pobrskat med tistimi ustvarjalkami, ki jih imam pod zaznamki, vendar se že več mesecev ne prebijejo na vrh. Upam, da je tudi pri njih na obisku samo kakšna lenoba.

Sandra je še vedno božično-novoletno obarvana. Vprašujem se, če ne potrebuje sprostitve (Sprostitev ob ustvarjanju).

Princeska Anja je ob zadnjem javljanju imela težave z računalnikom. Če ji ga še do zdaj niso uspeli popraviti, ji pošljem svojega računalničarja.

Anja se je očitno zasanjala sredi poletja. Naj ji sanje prinesejo kakšne ustvarjalne navdihe.

Tina mora biti nekje Bogu za hrbtom, ker bo nekaj mesecev brez interneta. Komaj čakam, da se preselijo v novo hiško in se bo iskrilo od njene kreativnosti.

Pa ne, da je Mojca s svojo zadnjo raketno voščilnico poletela med zvezde, kjer se ima tako luštno in lepo ter je nič ne vleče domov.

Le kaj je zagrabilo Natašo, da jo je odvleklo vstran od njenega umetniškega ustvarjanja?

POGREŠAM VAS!