petek, 29. julij 2011

Zimska vas in še kaj

Less is more izzivi (tokratni je na temo "Button or Ribbon") mi  niso preveč pisani na kožo, so mi pa zelo všeč.  Zdijo se mi zelo preprosti, vendar porabim za izdelavo voščilnice skoraj več časa kot za tiste, kjer je polno vsega :)


Ta moj "problem" mi govori o tem, da je včasih težko narediti kaj preprostega.

Verjetno velikokrat drži zgodba o fantu, ki piše pismo svoji dragi, kjer ji obljublja, da bi zanjo gore prestavljal. Da bi zvezde sklatil z neba. Tako jo ljubi, da bi preplaval najširšo reko samo zato, da bi jo videl. Na koncu pisma doda: "Jutri pridem k tebi, če ne bo premočno deževalo".

Včasih imamo polna usta lepih besed, kako bi nekomu pomagali, kaj vse bi naredili za nekoga. Smilijo se nam sestradani v Afriki, pozabljamo pa na ljudi okoli sebe, ki so lačni naše pozornosti in ljubezni. V prsih nas stiska, ko gledamo fotografije otrok, ki so v vojni izgubili starše, brezbrižni pa smo do osamljenega soseda, ki je ostal brez otrok.

Da bi znali videti - majhne, preproste stvari, ki skrivajo v sebi veliko bogastvo.

četrtek, 28. julij 2011

Nega ljubezni

Ljubezen je podobna vsemu živemu, ki potrebuje nego, da uspeva in raste. Ni samoumevna dobrina, ki ne potrebuje nege. Redno jo je potrebno zalivati s spoštovanjem, z razumevanjem, z nežnostmi ... Potrebno jo je obrezovati pretiranega samoljubja, vzkipljivosti, posesivnosti ...



Hm, saj to vem, pa vendar se tolikokrat zgodi, da jo zalivam s strupom jeznih besed, nekajurnega molka, s pogledom, ki ubija v drugem veselje, nežnost in prijaznost. Da se potem počutim prava bednica, ko vidim, kako oba trpiva. Še sreča, da so takšne doze strupa kratkotrajne in nič v primerjavi s tistim, kar naju povezuje.


Zalivajte - tisto, kar imate dobrega v sebi!


sobota, 23. julij 2011

Stopinje v pesku in še kje

Neke noči je imel mož sanje. Sanjal je, da se je sprehajal z Bogom po obali.




sreda, 20. julij 2011

Čisto in preprosto

Na Less is more skoraj tedensko preverjam "stanje" in občudujem voščilnice, ki so preproste in čistih linij. Nekajkrat sem še sama poskusila narediti kaj podobnega, pa se mi je vedno zdelo, da nekaj manjka. Potem še kaj dodam in že ni več primerna za njihov izziv. Poleg tega se na takih voščilnicah vidi vsaka napaka. Podobno ugotavlja tudi Maja iz Šnjik-šnjaka (mimogrede: Maja, nikakor ne morem oddati komentarja k tvoji objavi :( Sem poskusila doma in v službi).

Tudi tale voščilnica, ki sem jo naredila za tokratni izziv "Circles", je zame preveč pusta :)


Hm, verjetno je tako tudi v mojem življenju. So obdobja, ko mi ustreza, če nosim oblačila čistih in ravnih linij; in obdobja razigranosti v vzorcih in barvah. So trenutki, ko rabim tišino in mir. Pa zopet obdobja, ko sem rada v družbi.

Imejte se lepo, kjerkoli in s komerkoli ste.

petek, 15. julij 2011

Pogovor

Na začetku tedna sem se na vrhu Maliča mimogrede zapletla v pogovor z gospo, ko sva obe čakali klic najinih  letalcev, kam ju prideva iskat. Prvič sem jo videla, vendar je kaj kmalu začela pripovedovati svojo težko življenjsko zgodbo.


Ob tem in še drugih podobnih primerih sem začutila, kako potrebujemo pogovor. Kako potrebujemo nekoga, ki nas zmore poslušati. Nekoga, kateremu lahko povemo svoje najgloblje skrivnosti brez strahu, da bo to izkoristil. Velikokrat ni potrebno nič posebnega. Samo spoštljivo in pozorno poslušati tistega, ki nam govori.



Da bi le znali vedno poslušati. In da bi imeli ob sebi ljudi, ki nas znajo poslušati.

nedelja, 10. julij 2011

Tema in hlad notri, zunaj pa - poletje


Rolete spuščene, vsa okna zaprta, vrata iz kleti odprta, da kroži zrak. In prijeten hlad v hiški, medtem ko je zunaj še nekaj nad 30 vročine. Nič hudega mi ni tukaj za računalnikom, z rdečim radlerjem v roki. Čakam na vsaj kakšno stopinjo manj, da mi ne bo prevroče, ko se bo koža barvala v rahlo rjavo. Ne preveč, ravno toliko, da me kdo vpraša, če sem bila na morju :) Če se mi bo ljubilo, pa še malo bicikliranja. Vendar niti slučajno ne toliko kot pred dnevi.  En počasen vzpon do prve vasi nad nama in potem prijeten spust skozi gozd.


Voščilnica je bila dana nečaku za rojstni dan. Ni ribič, le ljubitelj vode je. Zdaj bi mi prav prišel kakšen bazen ali bližnji ribnik, kjer bi se lahko ohladila. Ali čista (naj bi bila) Nadiža, kjer bo moje letošnje (in že nekaj let) "morje" in plaža.

Imejte se lepo!

četrtek, 07. julij 2011

Modra objava



Koliko kilometrov je modro prekolesariti po mesecu premora? In tisto kolesarjenje pred mesecem pomeni enkrat tedensko sesti za kolo ter narediti nekaj kilometrov. Toliko pač, da lahko rečeš, da tu in tam kolesariš.

10, 20 ... 30 in več kilometrov? Zame je bilo vsekakor preveč, če si zdaj že tretji dan zdravim tazadnjo zaradi oguljenosti :) No, nekaj je kriv tudi trdi sedež. Kdo ve, zakaj so imeli poniji iz mojega otroštva tako mehak sedež, sedaj pa so trdi kot kamen. In če nimaš naravno obložene tazadnje -  trpiš! No, odločitev, da pretiravam v kolesarjenju, vsekakor ni bila modra. Presneto, že z avtomobilom mi je ta razdalja kar konkretna razdalja :)


Ste kdaj razmišljali, od kod beseda modrost? Ima kaj opraviti z modro barvo. Brskala sem po netu, vendar nisem našla nobene modre razlage. Pred leti sem v neki knjigi (mislim, da je bil Ošlakov Četrti mag) prebrala zanimivo razlago. Pisec razloži s pomočjo narave: iz modrine neba in morja. Pravi, da je za njuno modrino potrebna čistost in globina. Nebu daje videz modrine globina in čistost ozračja. Podobno velja za morje. Nato naredi preskok na modrost. Moder je tisti, ki je čistega srca in živi iz globine svoje notranjosti.


Modrost ni nujno povezana s pametjo in učenostjo. Če pomislim na ljudi, s katerimi se družim, lahko rečem, da poznam kar nekaj modrih, predvsem starejših ljudi, pa nimajo končane niti osnovne šole. So preprosti, čisti in pošteni. Ljudje, ob katerih ni nikoli dolgčas, ker nam odkrivajo svoje neizmerno veliko notranje bogastvo.

No, naj bo dovolj modrine. Uživajte, če ste ob modrem morju in zrete v modro nebo.


Predzadnjo, metuljčkasto, prijavljam za Less is more. Zato so tudi fotke preproste, brez dodatnih dekorativnih rekvizitov.

sobota, 02. julij 2011

Moji poletni meseci

Trije t. im. poletni meseci me vržejo iz ustaljenih tirnic, po katerih furam preostalih devet mesecev. Na voljo imam več kot preveč prostega časa, naredim pa manj kot takrat, ko se službene obveznosti zavlečejo še v večerne ure. Saj se ne jezim zaradi te neorganiziranosti in lenobne brezdelnosti. Prav paše odklop od ustaljenega urnika in lahko uživam v branju, poležavanju, izletih ..., brez slabe vesti, ker perilo ni zlikano, ker se na pohištvu nabere drobna plast prahu in lahko nečaki s prstom rišejo nanj :)

Še ustvarjanje je postavljeno na stranski tir. Spodnji voščilnici sta nastali pred kakšnim tednom. Rojstnodnevna za sestro, krstna za prijateljico, ki je bila povabljena na krst.



Eden od glavnih simbolov krsta je sveča. Oče jo pri obredu prižge ob velikonočni sveči. Ta gesta nam hoče odpreti oči za spoznanje, da se z vsakim otrokom prižge na svetu nova luč. Naši predniki so rekli, da se ob vsakem rojstvu na nebu prižge zvezda, ki na nočnem nebu sveti vsem nam. Z vsakim rojstvom bi moral svet postati svetlejši in toplejši.  Ljudje si v življenju izberemo različne poklice, najpomembnejši bi moral biti, da bi s svojim življenjem svetili in ogrevali ljudi, ki nas obdajajo.

Bodite fajn!