sreda, 31. avgust 2011

Sončnica na rami

No, tale ni na rami, je kar na papirnati podlagi :) Spomnila pa me je na Kosovelovo pesem.


Verjetno prej nisem bila dovolj pozorna, letos pa sem se čudila, ker se razcvetele sončnice ne obnašajo "normalno".  Na sončničnih poljih se namreč niso obračale za soncem. Ne, prav vse so gledale proti vzhodu. Kot bi pozabile, da se sonce "premika" in bi se morale obračati za njim. Ampak striček Gugl najde razlago:


Zakaj se sončnica obrača za soncem?
Zakaj in predvsem kako sončnice obračajo svoj cvet za soncem? To vprašanje je že pred tisočletji vznemirjalo ljudi, ki so tej rastlini zaradi njenega „čaščenja sonca" pripisovali posebne božanske lastnosti.
V resnici gre za pojav, strokovno poimenovan heliotropizem, ki pri sončnicah poteka samo v času popka, torej preden se cvet popolnoma razcveti.
Pogledovanje za soncem je pravzaprav posledica neenakomerne rasti stebla; auxini, snov, ki povzroča rast stebla, se pri sončnici kopiči na tisti strani stebla, ki v tistem trenutku ni neposredno osvetljena s soncem, zato ta raste hitreje in povzroči, da se cvet nagne na nasprotno stran.
Ker sončnica raste zelo hitro, se s spreminjanjem lege sonca vsak dan večkrat spremeni tudi hitrorastoči del stebla. Ko se polno razcvetijo, sončnice ponavadi gledajo proti vzhodu. (Vir: Dom in vrt).
Imejte lep, sončen dan. Tudi v srcih!

torek, 23. avgust 2011

Vročina in delo

Zgornji sosed zida prizidek, levi škropi ali kosi travo v vinogradu (ne vidim, slišim samo traktor :)), spodnji nekaj razbija ... V tej vročini!!! In pomislim na ljudi, ki morajo v teh razmerah opravljati svoje delo. Trgovke v prodajalnah, kjer ni klime. Bolnišnično osebje, cestni delavci, zidarji, policisti, turistični delavci ... Upam, da jim dela ne otežujejo še nadležne stranke, nezadovoljni bolniki, oholi turisti ... Včasih je potrebno samo malo potrpeti, razumeti drugega, se prilagoditi, pa gre vse laže.


petek, 12. avgust 2011

Narava in zemeljske barve

Ob zemeljskih barvah spodnje voščilnice sem pomislila, koliko mi pravzaprav pomeni narava in to, da ne živim v mestu. Čeprav moram sesti v avto, da lahko pridem v trgovino. Čeprav moram nadeti "zoknčke" na kolesa avtomobila, da lahko pridem na glavno cesto, kadar je sneg. Košček zelenja okoli hiše je pravi košček sreče.


Če bi le živela v mestu in ne bi bila tako srečna, da bi me vsako jutro pozdravila kakšna novost v naravi, bi to poskusila doživeti vsaj enkrat na teden. Vzela bi si čas, da bi se prepustila nevsiljivi govorici narave, umirila oči na zelenih "odejah", povzpela na hrib iz zrla v daljavo. In se ponovno zavedla, da nam je narava dana zato, da zanjo skrbimo in smo hvaležni za vse, kar nam daje.

Naj bo podaljšan vikend lep, obdan z naravo.


petek, 05. avgust 2011

Poročne

Da prisegel, si obljubil,
da boš mene samo ljubil,
da ne boš ti druge snubil,
niti v mislih več nikdar ... (F. Prešeren)


Vse misli zvirajo ´z ljubezni ene,
in kjer ponoči v spanji so zastale,
zbude se, ko spet zarja noč prežene ... (F. Prešeren)


Ti meni svetlo sonce,
a jaz sem mesec tvoj,
od tebe luč dobivam,
od tebe ogenj svoj. (S. Gregorčič)


Pa da bi znal, bi vam zapel
o enem, o enem dekletu:
tako rad ga imam
in ga ne dam
za vse, za vse na tem svetu. (S. Kosovel)


In vse je hrepenenje.
Hrepenenje ne vidi, ne dela, ne hodi; nima oči, ne rok, ne nog.
Hrepenenje je umetnik: ne živi, toda vsega sveta življenje je v njem.
Hrepenenje je stvarnik; sam neustvarjen, stvari življenje - 
iz grobega kamna, iz mrtvega ila; prazni besedi vdahne dušo, mrzli barvi luč.
Moje hrepenenje te je videlo, predno sem te objel ... (I. Cankar)


Kaj hočete, da naj srce molči,
da naj zaprem ga, kadar je prepolno,
in če od hrepenenja mi je bolno,
ko v sanjarijah tihih k nji drhti? (F. K. Meško)