nedelja, 25. september 2011

Še dve svetopisemski

Najzgodnejši spomin na omo (oma je bila očetova mama, babica pa mamina) je ta, ko sivolasa sedi v svoji sobi na ogromnem (vzglavje je bilo visoko vsaj meter in pol) naslonjaču, na vsaki strani naslonjala za roke ždiva s starejšo sestro. Oma ima v rokah zdelano Sveto pismo s Durerjevimi podobami.


Mislim, da je poznala vse zgodbe. S sestro sva poiskali sliko, ki nama je bila všeč, oma pa je tako slikovito pripovedovala zgodbo, da mi še zdaj  posamezne ostajajo v spominu.


Ne vem zakaj, ampak najbolj se me je dotaknila uboga Lotova žena, ki ni upoštevala opozorila, da se med begom iz uničene Sodome ne sme ozirati nazaj, in se je spremenila v solnat steber. Nekaj let pozneje sem v  priljubljenem Politikinem Zabavniku prebrala, da sta dva arheologa v neki votlini našla solni kip Lotove žene. Vendar ju med tihotapljenjem preko meje zajame dež in uniči kip. Torej ga ni več, če bi ga kdo  slučajno še iskal :)


Tistega starega Svetega pisma v dveh delih verjetno ni več, ostaja spomin na omo, ki ji Sveto pismo ni bila le knjiga. Zanjo je bila oseba, ki govori in jo spreminja v dobrega, poštenega, ljubečega človeka.


Obe voščilnici sem naredila po naročilu za birmo.



torek, 13. september 2011

Premestitev

Običajno so birme v pomladanskem času, premestitve duhovnikov pa prvega avgusta. No, tu in tam so izjeme. Nov duhovnik v mojo župnijo ni prišel z avgustovsko pošiljko, ampak pride v tem tednu. Menjava je bila narejena nepričakovano in na hitro. Tako pač je, ko nekdo umre in je potrebno na njegovo mesto postaviti drugega. Ob tem si vsak po tihem želi, kakšen naj bi bil novi duhovnik. Nekdo si želi skromnega meniha, drugi dobrega gospodarja, tretji ... Meni se zdi dovolj, če se zna smejati s smejočimi, jokati z jokajočimi, "obvezovati rane", poslušati trpeče ... Naj bo človek, ki bo z Jezusom vsak dan umiral in vstajal. Tak, ki mu duhovništvo ni poklic, temveč poslanstvo.

Za duhovnika, ki odhaja:


In za deklico, ki bo v nedeljo birmana:


sreda, 07. september 2011

Znanilci jeseni

Jih slišite? Če imate v bližini večji ali tudi manjši vinograd, potem prav gotovo slišite njihovo pesem. Mislim na klopotce. V najini bližini je kar nekaj vinogradnikov in zato skoraj dva meseca lahko poslušava njihov zanimiv zvok. Njihovo prvotno poslanstvo je seveda odganjanje ptičev. V nekaterih starih vražah naj bi tudi odganjali kače iz grozdja.

Ja, počasi, ampak res počasi se nam bliža jesen. Drevesa se že rahlo barvajo, sence se daljšajo ... Na obronkih gozda cvetijo ciklame. Kmetje žagajo drva za kurjavo, gospodinje bodo pospravile rože v notranjost hiš. Morda si bodo pomagale celo s takšnim vozičkom?


Naj bo ta jesen pisana in rodovitna.