petek, 25. maj 2012

Kameja - nakit z dušo



Pravijo, da je kameja (cameo) najbolj mistični nakit, izklesan iz kamna ali školjke. Ni le nakit, ampak s svojo sliko (predvsem ženskih obrazov) piše zgodbo in zgodovino.


Izvor kamej je v antiki. Ženske so jih nosile kot nakit in statusni simbol, moški pa kot verski in politični, saj z njim izkazujejo čast bogovom, cesarjem ...

Leta 49 pr. Kr. izdelajo najslavnejšo kamejo Gemmo Claudio. Za razliko od navadnih kamej, ki so večinoma izdelane iz dveh plasti (zgornja je izrezljana, spodnja kot podlaga v kontrastni barvi), je Gemma Claudia izdelana iz petih plasti. Nakit si je dal izdelati cesar Klavdij kot poročno darilo.

Strastna zbiralka kamej je bila francoska kraljica Marija Antoaneta. Pravijo, da so plemkinje iz takratnega "parfumiranega Versaillesa" vsako jutro tekle gledat, s kakšno obleko, pričesko in novo kamejo se bo kraljica pojavila na jutranjem sprehodu po svojih mondenih parkih.

Ob koncu 19. stoletja se pojavi novost: v steklo vdelana kameja, privezana na širok trak, ki se zaveže tesno ob vratu. Od tod dobi ime kameja daviteljica. Očitno pa ime ne vzbuja preveč strahu, saj je kameja danes del najbolj množične proizvodnje nakita. Vendar pa je ročno delo izpodrinila uporaba ultrazvočne pile in laserja. (Povzeto po Kameja - kamen z dušo; Dnevnik.si)

Jo imate? :)

Želim vam nadvse lep vikend!

Material: 
- nakit: Pardo masa, kameja iz trgovine Mavrično drevo
- voščilnica: roza in rjav papir Core'dinations So Mod
                  silhueta ženske (z neta), obdelana v Photoshopu
                  čipka iz domače zaloge

torek, 22. maj 2012

Blokada



Veste, kaj oz. kdo mi manjka? Nekdo, ki bi objavljal na mojem blogu in zraven še kaj napisal :)


Z veseljem ustvarjam, to tudi fotografiram in fotke nekoliko obdelam.


Ko bi se le še našla volja, da vse skupaj spravim na blog. Očitno se je v glavi pojavila drobcena blokada, da misli ne stečejo v roke na tipkovnici in se spremenijo v besede.


Mislim, da bo potrebno resetirati miselni sistem in pustiti, da se po naravni poti obnovi. Recimo s kakšno dobro knjigo, s sprehodom ... Bo že :)

Uporabljen material:
Papir: oblaki, najdeni na netu
Dodatki: zmaj - lesen, kupljen v Artu
              šabloni: Memorybox - Country Landscape
                          Scrapping Cottage - Summertime Fun


petek, 11. maj 2012

Z mislijo na morje



Z včerajšnjo objavo je bila Vladka že z mislimi na morju. Podobno je pri meni :) Le da moje morje ni več tako oddaljeno. Nekaj sem ga že užila med kratkim majskim potepanjem, še več ga bo v prihodnjem mesecu.


Takšnih ribic kot je na tej voščilnici verjetno ne bo. Ne v morju in ne na krožniku. Pravzaprav bo čisto dovolj, če bom kakšno videla v morju, na krožniku bo le pri mojem dragem. Veliko raje imam ono svinjsko :)   Vzrok bo verjetno v zastrupitvi s hrano pred več leti. Od takrat ne maram jedi, ki sem jih jedla tisti dan. Ribe si "privoščim" le tu in tam. Že zato, ker so zdrave in prehranski strokovnjaki svetujejo, naj jih jemo vsaj dvakrat tedensko.

In veste, kje so mi najboljše? V Dolini Vinettu v Zg. Sveči. Priporočam za kakšen izlet. Še prej pa skok na vrh Donačke.

Pa lep vikend. Ker bo bolj kisel, naj bo več časa za ustvarjanje in cartanje :)


sobota, 05. maj 2012

Od Budimpešte do Splita



Dopustniške in praznične, skoraj prevroče, dneve sva izkoristila za potepanje z dobro družbo.

Začeli smo v Budimpešti:





Madžarski parlament 
 (ob odprtju leta 1902 je bil tedaj največja tovrstna zgradba na svetu)



Matijeva cerkev
 (imenovana po Matiji Korvinu - Matyas Korvinus, ki si ga lastijo Madžari, Romuni, Srbi in na nek način tudi Slovenci)


s kipom svetega Štefana pred cerkvijo 
(sv. Štefan velja za prvega Madžara, ki je sprejel krščanstvo)


Trg herojev
(kjer so včasih potekale komunistične parade)

Ker je bila naša družba sedmih bolj gurmansko usmerjena, smo zavili še na tržnico:


in v domačo gostilno na bograč (ime je prišlo od kotla, imenovanega bograč, v katerem so madžarski pastirji kuhali golaž):



Pot od Budimpešte do Sarajeva je bila predolga, zato smo se ustavili v Novem Sadu. Prijetno presenečena sem bila nad urejenostjo centra in nizkimi cenami :)  Ker je bila nedelja, sem se lahko samo sprehajala mimo lepo urejenih izložb.



Na drugi strani Donave stoji Petrovaradinska trdnjava s 10.000 strelnimi linami. Pod njo je 16 kilometrov podzemnih hodnikov. Ker je v preteklosti nadzorovala prehod po Donavi, ji pravijo Gibraltar Donave.























Na poti iz Novega Sada proti Sarajevu kratek postanek v skoraj kičasti etno vasici Stanišići.



Jutro na sarajevski Baščaršiji z obvezno kavico iz džezve.



Popoldan pa burek v majhni vasici, močno zaznamovani z vojno.




V Mostarju smo ob hladnem pivu opazovali umetnika pri izdelovanju zapestnice.



Pot smo zaključili v Splitu.



Kar nekaj pa nas je tudi preizkusilo temperaturo morja.



Hm, nič kaj prijetno toplo. Zato si je bilo potrebno ogreti premražene roke :)