petek, 23. november 2012

Bela pokrajina


spominja na pravljico. Vabi male in malo večje zimske navdušence k zimskim radostim. H kepanju (če le niso ledenke in ni povezano z "ribanjem", kar so nadvse radi počeli sošolci v osnovni šoli, ko smo se vračali domov), delanju sneženega moža, igluja ... Vabi k sprehodu po novozapadlem snegu, ko delaš gaz po še nedotaknjeni snežni odeji. Otroka v sebi prebudiš, ko se vržeš na tla in delaš angelčke.



Ja, komaj čakam da zapade sneg in upam, da ostane vsaj dva meseca. Brez odjuge in nadležne plundre, ki ti premoči garantirano vodotesne čevlje.




Navdih za to voščilnico sem našla tukaj.

nedelja, 18. november 2012

Irski blagoslov



Latinska beseda za blagoslavljati „benedicere“ pomeni dobesedno: „dobro reči“. Do drugih imeti blago, ljubečo besedo. Je nekaj velikega in lepega. Najpogosteje se uporablja v okolju vere. V vseh življenjskih okoliščinah, v veselju in trpljenju, za mlade in stare je Božji blagoslov vir upanja in zaupanja. 



Lahko pa blagoslov razumemo kot iskrene in ljubeče želje, namenjene ljudem, s katerimi se srečujemo. Niso vedno potrebne besede. Dovolj so blage in dobrohotne misli, ki jih "pošljemo" nekomu, s katerim živimo, delamo, se srečujemo. 




nedelja, 11. november 2012

Navadno, z začinjenim koncem


Na včerajšnji dan, ki je bil res navaden, sem si privoščila dolgo spanje oz. bolj poležavanje, skodelico bele kave, branje Moderndorferjevega Kino doma, palačink z domačo marmelado iz kutin (meni je svetovnega okusa), vmes "randi" z Jezusom v domači cerkvi, brskanje po Pinterestu ...

Na tak navaden dan, ko možgani delujejo v nižji prestavi, je nastala tudi ta čestitka. Z veliko beline in novo Vladkino štampiljko. Bela barva in nov napis sta mi bila inspiracija na tokratnem Tininem in Vladkinem izzivu Ko me inspirira.

Ker se dan konča z večerom, je bilo tako tudi z mojim dnevom. Navaden dan se je začinil s posebnim večerom. Ne, nisva bila na Martinovanju, čeprav sva se že oba oblekla, z namenom, da greva pogledat na mestni trg, če ponujajo kakšen deci novega in mladega vina. Pa je zmagala "lenoba" :) In ogled prav posebnega filma Prijatelja. Topla in človeška drama, začinjena s humorjem. Film o prijateljstvu in veselju do življenja, ki ga ne sme prekiniti nobena še tako težka življenjska drama. Priporočam!


petek, 09. november 2012

Čisto navaden dan


"Kaj bova danes počela?" "Ker je tako lep dan, bi lahko šla ..." S takšnimi in podobnimi vprašanji včasih nadlegujem dragega, ker si želim, da bi bil dan nekaj posebnega. Takšen, ki ti ostane v spominu zaradi lepega izleta, zanimive izkušnje ...


Pri svojem delu z otroki  se trudim, da bi bila vsaka ura, preživeta z njimi nekaj posebnega.

Pa vendar spoznavam čar trenutkov in dni, ko ni nič posebnega. Nič takšnega, kar bi "štrlelo" iz povprečja. Čisto navaden dan, ko sem takšna kot sem. Ko ne počnem nič posebnega.

Mislim, da si bom jutri naredila takšen dan. Komaj čakam in se ga veselim. In vem, da bo dragocen, ker bo čisto navaden dan.




četrtek, 01. november 2012

Tisti, ki so v Svetlobi


Zjutraj se zbudim v deževen prazničen dan. Temačen, težak, brez sonca in njegove svetlobe. Dežne kaplje mi govorijo o solzah tistih, ki s(m)o izgubili starše, otroke, prijatelje ...



Goreče sveče na grobovih pa me spomnijo na izrečeno misel: "Misli na tiste, ki so v Svetlobi". Ja, zame je današnji praznik dan vseh tistih, ki so se že potopili v Svetlobo in hvaležnost zanje, ker so s svojim življenjem v moje življenje prinašali svetlobo in toplino. Takrat hvaležnost za vse ljudi in vera v Njega, ki nas čaka v Svetlobi  postane močnejša od žalosti.

Ker je zame  praznik vseh svetih predvsem praznik vere, objavljam moje še nepokazane voščilnice z versko tematiko.