ponedeljek, 25. november 2013

Nič novega.


Čeprav krize (ne le finančne, kakšna druga je še bolj zaskrbljujoča) ne čutim v tolikšni meri kot marsikdo, ki je ostal brez službe, se me je dotaknila. Prav zaradi negotove prihodnosti glede služb, sem začela živeti bolj skromno in preprosto, hkrati pa opažam (ne le pri sebi), da kriza lahko v nas  prebuja več sočutja in dobrodelnosti.

Dobro premislim, če potrebujem kakšno novo oblačilo, čevlje, ustvarjalni pripomoček ...  Je pa presneto težko, ker vsak dan na e-pošto ali preko fejsbuka dobivam ponudbe za nove ustvarjalne izdelke :)

Za letošnje praznično ustvarjanje sem se odločila, da uporabim le tisto, kar je doma in ni bilo že nekaj časa uporabljeno. Med temi, napol pozabljenimi pripomočki, je štampiljka Silent Night (Thomas Kinkade). Ja, še vedno se me drži pesem Sveta noč :)


Odtis s črno barvo, barvano in senčeno z rumeno oz. oranžno, Vladkin napis ter nekaj preprostih dodatkov. Skromna in preprosta mi deluje prav spokojno.

Želim vam miren in prijeten dan!

sreda, 20. november 2013

Sveta noč ...

Voščilnica iz prejšnje objave je bila narejena z namenom sodelovanja v Craftalnici. Ta pa je nastala že nekaj časa nazaj. Naj bosta voščilnica in zgodba o nastanku pesmi Sveta noč nekakšno nadaljevanje prejšnjega zapisa na blogu.

Lisa Harkrader: ZGODBA O PESMI SVETA NOČ

Oče Jožef Mohr je sedel za orglami. Njegovi prsti so drseli prek tipk in poskušali iz njih izvabiti sozvočje. Globoko je vdihnil in pritisnil. Nič. Dvignil je prste in poskusil znova.

Oče Jožef je zmajal z glavo. Saj nima smisla. Piščali so zarjavele, ohišje splesnelo. Orgle so že mesece vzdihovale in sopihale ter postajale čedalje tišje, a upal je, da bodo zdržale vsaj toliko časa, dokler jih izdelovalec ne pride popravit. Prav na dan 23. decembra 1818 so orgle dokončno odpovedale. Cerkev sv. Nikolaja za Božič ne bo imela glasbe.

Oče Jožef je vzdihnil. Mogoče bi mu živahen sprehod izboljšal počutje. Ogrnil si je površnik in stopil v noč. Bela meglica je lebdela nad njim. Mesečina se je iskrila nad zasneženimi drevesi in hišami vasice Oberndorf. Gazil je po zasneženih ulicah do roba vasi in se vzpel po poti, ki je vodila v gore.

Visoko nad Oberndorfom je opazoval reko Salzach, ki se je valovala mimo cerkve sv. Nikolaja. Spomladi, ko so vode talečega se snega pritekale z gora in ko je reka preplavila svoje bregove, je voda pridrla do cerkvenih temeljev. Zaradi vlage so orgle splesnele in zarjavele.

Oče Jožef se je razgledoval po avstrijskih Alpah. Zvezde so sijale nad njim v mirni in tihi noči. Sveta noč? Pred časom, ko je postal duhovnik, je napisal pesem »Sveta noč«.

Odhitel je z gore. Nenadoma mu je postalo jasno, kako prinesti glasbo v cerkev. 
Naslednje jutro se je odpravil na še en sprehod. Tokrat je nosil s sabo svojo pesem in vedel natanko, kam gre – na obisk k prijatelju Francu Gruberju, organistu pri sv. Nikolaju, ki je živel v sosednji vasi.

Franc Gruber je bil presenečen, ko je videl duhovnika na Božični večer tako daleč od doma, in še bolj presenečen je bil, ko mu je oče Jožef pokazal pesem.

Jožef in Franc Gruber sta stala pri oltarju cerkve sv. Nikolaja. Jožef je v rokah držal kitaro. Člani skupnosti so zbegano pogledovali drug drugega. Nikoli še niso videli, da bi kdo igral na kitaro v cerkvi, zagotovo pa ne med polnočnico na Božični večer, na najsvetejšo noč v letu.

Oče Jožef je zabrenkal nekaj tonov, nato pa sta s Francem Gruberjem zapela. Njuna glasova sta zvenela ob spremljavi cerkvenega zbora. Melodija Franca Gruberja je ubrano ujela preprostost in častivrednost besed očeta Jožefa.

Ko je v noč izzvenela zadnja nota, je za trenutek zavladala tišina, potem pa so vaščani zaploskali. Aplavz je napolnil cerkev.

Vaščani Oberndorfa so vzljubili to pesem! Načrt očeta Jožefa, da bi prinesel glasbo v cerkev sv. Nikolaja, je uspel.

Nekaj mesecev kasneje je prišel v Oberndorf izdelovalec orgel in našel besedilo z notami za »Sveto noč«, ki je ležalo na orglah. Pesem ga je navdušila; ko je odšel, je s seboj vzel njen prepis.

Izdelovalec orgel je dal pesem dvema skupinama potujočih pevcev, ki so živeli blizu njegovega doma. Potujoči pevci so izvajali »Sveto noč« po vsej Evropi in kmalu se je pesem razširila po vsem svetu.


ponedeljek, 18. november 2013

Pesem božične noči


Vam je poznana ta kapelica? Ne?


Če dodam, da je v Oberndorfu v Avstriji, se vam mogoče že kaj svita. Kapelica je postavljena na mestu, kjer je nekoč stala cerkev sv. Nikolaja. V njej je bila pred 195 leti (24. decembra 1818)  prvič izvedena pesem Sveta noč, blažena noč. Ob spremljavi kitare sta jo zapela kaplan (pisec besedila) Joseph Mohr in skladatelj (avtor melodije) Franz Gruber.


Pesem se potem več kot 20 let ni prijela med ljudmi. Po dolgi in precej nenavadni poti pa je postala največja svetovna uspešnica, ki jo prepevajo v tristo jezikih in brez katere ni pravega božiča.

Dokaj preprosto besedilo, nežna melodija (pravijo, da gre za siciliano, uspavanko iz gorskih vasi v okolici Palerma) ter povezanost z božičem, ki je tak praznik, da se dotakne prav vsakogar, pa še kaj bi se našlo, so vzrok, da je pesem tako priljubljena.

Vedno, kadar jo slišim (ali zapojem - bolj potiho, ker nimam najboljšega posluha :)), me objame z mehkobo božične skrivnosti, z vso prijaznostjo vsebine in z iskrenostjo src, ki jo pojejo.


 Voščilnico z embosiranim besedilom in notnim zapisom Svete noči prijavljam za Craftalnico, kjer je izziv "GLASBA".

Sveta noč, blažena noč ...





petek, 15. november 2013

Voščilnica - oblekica


Veselje do šivanja sem pustila nekje v študentskih letih. Pozneje sem ga skušala tu in tam obuditi, pa vedno neuspešno. Ni bilo prave volje za tovrstno ustvarjanje. Tako je šivalni stroj v uporabi le takrat, ko je potrebno kaj popraviti, zarobiti ... Tu in tam z njega pobrišem prah, ko na voščilnico dodam okrasen šiv. Veliko večje veselje je hrčkanje doma zašitih stvari (predvsem torbe, toaletke) na Pinterestu. V upanju, da se veselje povrne, pridno "kopipejstam" od drugih ustvarjalk.


Idejo in kroj za spodnjo, nezašito oblekico, sem našla tukaj. 



Voščilnica je bila namenjena za krst, čeprav ni tipično krstna. Le kovinski angelček govori o tem zakramentu.


Bodite lepo!


ponedeljek, 11. november 2013

Filc in izziv


V teh deževnih in nekoliko hladnejših dneh paše ustvarjanje z mehkejšimi in toplejšimi materiali. V deževnem vikendu  je prav prišel Tinin izziv ustvarjanja s filcem.

Pri Vladki sem si sposodila idejo okraska za božično smrečico v obliki rokavičke. Naredila sem jo v barvah, ki se ujemajo z barvami dnevne sobe. Mika me, da bi si kupila kovinsko šablono in jih naredila še več - za okrasitev celotne smrečice. Je kar zamudno, če se dela vse ročno.


Tina me je navdušila z ozadjem iz filca. Dodala sem vejici iz tega materiala, nekaj polovičnih perl, kovinsko snežinko in embosirala napis.


Naj vam bo toplo!

torek, 05. november 2013

Darovanje


Skupno sporočilo vseh treh verskih voščilnic je ljubezen, ki se daruje.

Ob tem sem razmišljala o razliki med žrtvovanjem in darovanjem. Zame je žrtev ljubezen, ki krvavi in trpi. Takšen človek s težavo daje svoj čas, sposobnosti, samega sebe ...  Žrtvuje zaradi občutka dolžnosti, ker misli, da je tako prav. Prepričan je, da se bo iztrošil, da zanj ne bo nič ostalo. Postaja zagrenjen, pričakuje povrnitev svoje dobrote.


Darujoča ljubezen pa cveti. Bolj ko se razdaja, več prejema. Bistvo darovanja je, da je dano iz srca. Takšno srce ljubi, odpušča, tolaži.  Prinaša veselje in srečo. Je zastonjska. Ne računa, ne išče svojega ...

Drugega se "dotika" z nežnostjo in obzirnostjo.


V knjigo življenja piše zgodbe s črkami ljubezni.



"Daritev bodi ti življenje celo" (S. Gregorčič)