Adventni čas

Ko pripravljamo praznovanje rojstnega dne, obletnice, praznika, si ponavadi vzamemo čas. Velikokrat si ga moramo prav odtrgati od vsakdanjih opravkov. Ampak prav priprave dajejo posebno ozračje, veselimo se praznika in vse skupaj poteka v veselem pričakovanju.

Pa še sploh znamo pričakovati? V tej družbi, ko imamo gumbe, avtomate, instant nadomestke ... se zdi, da se uresničuje pravljica "Mizica pogrni se". Niti v trgovino mi ni potrebno, samo z nekaj kliki napolnim "košarico" z izdelki na spletu.
In velikokrat se zgodi, da gredo tudi prazniki hitro mimo nas.

Zato sem vesela adventa, časa, napolnjenega s pričakovanjem. Ko si vzamem več časa za ljudi in zase. Vendar vidim, da to ni dovolj. Da je poleg horizontalnih vezi potrebna vertikalna vez - srečanje z živim Bogom. To pa seveda ne pade kar z neba, niti se ne da kupiti. Treba se je potruditi. Temu je namenjen čas adventa. K lepšemu doživljanju seveda spada tudi lepo okrašeno stanovanje in darila.

Ko bodo na sveti večer zagorele praznične luči na božičnem drevescu, se bomo lahko veselili prav zaradi prestanega napora, kajti naš trud ni bil zaman, s svojim prizadevanjem smo odprli srce za Ljubezen in našli pot do bližnjih.


SIMBOLIKA ADVENTNEGA VENCA




Neprekinjeni krog adventnega venca nas spominja na neskončnost: Božja ljubezen do nas je večna.

Zimzelene vejice, ki jim sneg in mraz ne moreta do živega, so znamenje upanja:
Bog nas ne bo zapustil. Njegovo ime je Emanuel, to pomeni: Bog z nami.

Vijolična barva sveč in trakov nas opozarja, naj se skrbno in z vso resnostjo pripravljamo na Jezusov prihod. Pomeni tudi spokornost, to je: ne misliti le nase, ampak odpreti srce Bogu in bližnjemu.

Štiri sveče so kot štirje mejniki v zgodovini sveta in človeštva: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta. Štiri sveče ponazarjajo štiri adventne nedelje. Vsaka posamezna sveča nam govori, da smo vedno bliže božiču.


Goreče sveče širijo svetlobo in toploto s tem, da použivajo same sebe. Vabijo nas: »Daritev bodi ti življenje celo!« Plamen sveče se sicer ne more meriti s svetlobo električne žarnice, vendar ustvarja domače, prijetno ozračje, zbuja v človeku skrivnostno razpoloženje, srce mu odpira za presežno. Zdi se, kot da trepetajoči plamen sveče seže človeku v globino, se ga dotakne s toploto in v njem zbudi željo po zbližanju s človekom in
Bogom.
Plamen sveče ponazarja Kristusa - Luč sveta: Jezus pravi: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, ampak bo imel luč življenja.«

ROJSTVO ZA ŽIVLJENJE


Velikanska senca križa
migota s plamenom sveč na steni.
Mehko, enolično ponavljanje
od jagode do jagode,
iskren zven otroških glasov,

topla tema.

Še nekaj dni
in štirim plamenom se bo pridružilo sto lučic božičnega drevesa
in ena bo, zakrita s slamo, osvetljevala tri postave.
Tema se bo spremenila v mehko svetlobo nedoumljive skrivnosti.
Upanje.
Upanje za nikoli utešeno človeško hrepenenje
po lepoti, dobroti, varnosti in ljubezni.
Pastirica na mahu ne bo vedela o križu nič
in se bo radostno smehljala,
ovce bodo mirno prežvekovale
in pastir bo veselo piskal v piščal.
Le obraz matere, v skrbi in ljubezni sklonjene nad Dete,
bo skrivnosten in v očeh se bo zrcalila vednost.
In vdanost.
Smehljajoče se Dete bo z razprostrtimi rokami vabilo k veselju,
k upanju.
Do križa je še daleč.
In vedno, vedno bo hodil pred nami.
Vso pot, od adventa do velike nedelje.
Od rojstva do smrti. In čez.
Upanje.
Zato že sveče v adventu svetijo tako mehko,
zato je božični čas tako poln skrivnostnega veselja in miru.
Upanje in čista radost.
(vir: net)