običajno ni moško opravilo. So preveč "štorasti" za obešanje steklenih bunkic. Vsaj tako je bilo v mojem otroštvu. Ob štirih ženskah pač ni bilo prostora za moške roke. So pa bile dobrodošle za postavljanje jaslic. Ali za iskanje primerne smrečice v gozdu (zdaj jo že vrsto let nadomešča umetna). Ponavadi je bilo to v tednu pred božičem. Že bolj proti večeru, ko se je oče lahko skril v zavetje teme. Da ga slučajno ni kdo videl in prijavil (čeprav je poiskal in posekal smrečico v svojem gozdu). Do svetega večera je bila skrita v kleti. Nato se je preselila v otroško sobo, kjer smo jo otroci z mamino pomočjo okrasili.
Komentarji
Mi naredimo smrečico že na Miklavžev večer - takrat se pri nas tudi uradno začne veseli december :) postavimo smrečico, naredimo okraske za na okna, obesimo lučke, posejemo žito, spečemo medenjake in nastavimo peharčke za Miklavževa darila :)) naj imata fanta lučke cel mesec, ko pa je tako hitro temno :))
BojaMoja - uh, vi pa ste hitri :) Ampak - ja, vzdušje v decembru je potem res že napol praznično :) Jaz pa si samo svečke prižgem po stanovanju :)
Alenka - hvala. Barvanje drevesca je res kar zamudno :)
Pri nas postavljamo sreko pred božično večerjo, čeprav otroka bi že prej...