Krašenje smrečice

običajno ni moško opravilo. So preveč "štorasti" za obešanje steklenih bunkic. Vsaj tako je bilo v mojem otroštvu. Ob štirih ženskah pač ni bilo prostora za moške roke. So pa bile dobrodošle za postavljanje jaslic. Ali za iskanje primerne smrečice v gozdu (zdaj jo že vrsto let nadomešča umetna). Ponavadi je bilo to v tednu pred božičem. Že bolj proti večeru, ko se je oče lahko skril v zavetje teme. Da ga slučajno ni kdo videl in prijavil (čeprav je poiskal in posekal smrečico v svojem gozdu). Do svetega večera je bila skrita v kleti. Nato se je preselila v otroško sobo, kjer smo jo otroci z mamino pomočjo okrasili.


Komentarji

Oseba Vladuška sporoča …
Krasna je. Zelo se mi dopade to ozdaje, tako bronasto deluje. Ampak ko sem pogledala tale osrednji motiv, pa sem najprej pomislila na to, da si se pošteno potrudila z barvanjem vseh teh malenkosti. Bravo za potrpežljivost. Super si to naredila. Drugače pa, ko sem na svojem blogu prebrala naslov tvoje objave, sem najprej mislila, da si se že lotila prave smrečice, ha ha :-)
Oseba Alenka sporoča …
Res je tolk enih drobnarij, tolk enega zelo, zelo natnačnega barvanja. Izgleda pa super!!!
Oseba BojaMoja sporoča …
Superca :) tudi meni se zelo dopade bronasto ozadje.

Mi naredimo smrečico že na Miklavžev večer - takrat se pri nas tudi uradno začne veseli december :) postavimo smrečico, naredimo okraske za na okna, obesimo lučke, posejemo žito, spečemo medenjake in nastavimo peharčke za Miklavževa darila :)) naj imata fanta lučke cel mesec, ko pa je tako hitro temno :))
Oseba Helena sporoča …
Vladuška - če klikneš na povečavo, vidiš, da le ni vse tako natančno pobarvano :)

BojaMoja - uh, vi pa ste hitri :) Ampak - ja, vzdušje v decembru je potem res že napol praznično :) Jaz pa si samo svečke prižgem po stanovanju :)

Alenka - hvala. Barvanje drevesca je res kar zamudno :)
Oseba Špela sporoča …
Zelo dodelana. Še mal pa bo december tu :)
Pri nas postavljamo sreko pred božično večerjo, čeprav otroka bi že prej...