oz. antikvitete (pravilneje) so po očetu inštalirane v moje gene :) Pri mojih starših so starine v kuhinji, na wc-ju, v spalnici ... V vseh prostorih. Starine od kleti do podstrešja. Kaj hitro se navadiš, da živiš v muzeju v malem. Počasi privajam moža, da bo tudi v najinem novem domu prostora za starine. Rustikalno kuhinjo in jedilnico sem si že izborila :)
Ena zgodbica o tej (očetovi) strasti: dva meseca nazaj sta ata in mama šla na romanje. Oče ni imel primerne obutve in si je šel na bolšji sejem (tisti, pri TAM-u) po nove čevlje. Doma vesel pokaže, kakšne je dobil za 12 evrov :). Halo?! Za staro uro (ali kaj drugega) mu ni težko odšteti še in še evrov, čevlje pa si kupi za "drobiž". Njegov resni odgovor: "Ko bom umrl, mojih čevljev ne boste mogli prodati, uro pa boste z lahkoto."
Ja, tako globoka je ta strast :)
No, tale uvod je nastal zaradi moje nove čestitke. Irena ima na otoškem bolšjaku krasen odtis viktorijanske sobe. Štampiljko Victorian Christmas so izdelali pri PSX-u, ki žal ne obstaja več, in je stara že 12 let! To je starina med štampiljkami :)
Odtis sem barvala z akvarelnimi barvicami skoraj eno uro :). Potem je trajalo en teden, da sem ga spravila na čestitko. Ni in ni bilo prave ideje.
Mogoče je zdaj preveč bogato okrašena. Ampak vem, komu jo bom poslala. Sigurno se bo znašla na kakšni bidermajer mizici :).
Ena zgodbica o tej (očetovi) strasti: dva meseca nazaj sta ata in mama šla na romanje. Oče ni imel primerne obutve in si je šel na bolšji sejem (tisti, pri TAM-u) po nove čevlje. Doma vesel pokaže, kakšne je dobil za 12 evrov :). Halo?! Za staro uro (ali kaj drugega) mu ni težko odšteti še in še evrov, čevlje pa si kupi za "drobiž". Njegov resni odgovor: "Ko bom umrl, mojih čevljev ne boste mogli prodati, uro pa boste z lahkoto."
Ja, tako globoka je ta strast :)
No, tale uvod je nastal zaradi moje nove čestitke. Irena ima na otoškem bolšjaku krasen odtis viktorijanske sobe. Štampiljko Victorian Christmas so izdelali pri PSX-u, ki žal ne obstaja več, in je stara že 12 let! To je starina med štampiljkami :)
Odtis sem barvala z akvarelnimi barvicami skoraj eno uro :). Potem je trajalo en teden, da sem ga spravila na čestitko. Ni in ni bilo prave ideje.
Mogoče je zdaj preveč bogato okrašena. Ampak vem, komu jo bom poslala. Sigurno se bo znašla na kakšni bidermajer mizici :).
Komentarji
Starine pa imam tudi jaz rada, saj se mi zdi, da imajo dušo in skrivajo zgodbe mnogih generacij. Kot sem že enkrat zapisala, prav žal mi je, da nisem bila starejša, ko je bila živa še moja babica. Tako bi bile vse tiste porcelanaste posode in posodice pri meni varno spravljene!
Je pa zelo zanimivo priti na obisk v hišo, kjer so takšni predmeti doma, saj imaš toliko za videti!
Se mi marsikdaj zgodi, da imam kak problem in ne vidim rešitve (ne samo pri ustvarjanju) in sem se že malo naučila, da treba včasih enostavno dati to reč na stran in se še pravi čas in ponavadi ekspresno utrne taprava iskrica.