Čas in naše ure

Vsak večer se dan prelije v večnost.
Ure dneva tečejo med vsakdanjimi opravili in skrbmi,
v hitenju in počivanju, med srečanji in pogovori,
med hrepenenjem in dvomi, v nasmehu in bolečini,
skozi vrvež množice in trenutki samotne tišine.


Toliko obrazov vsak dan zdrsi preko naših oči.
Mladih in starih, veselih in žalostnih.
Obrazov, izpraznjenih in zdolgočasenih.
Obrazov, okamenelih zaradi hudobije, bolezni in krivic.
Obrazov, ki jih je poškropilo blato tega sveta.
Pa tudi obrazov, svetlih, veselih, s poljubi zaznamovanih.



Čestitka je nastala po naročilu za gospoda, ki bo ob rojstnem dnevu dobil uro.

Idejo za postavitev mi je dala Manuela, "krivec" prvega slovenskega blog izziva - Kraft-alnice. Super in bravo Manuela! Tudi tvoja prva skica je krasna in zelo lepo oblikovana. Vladka in Simona pa sta tisti umetnici, ki bosta skupaj z Manuelo prvi objavljali in nas navdihovali pri izzivih.

Sama ne premorem nobene štampiljke ure, zato sem povprašala na Otoku zakladov, če jo ima katera od otočank. Prijazna Alenka mi je poslala odtise, Anica pa kar štampiljki, da sem si lahko sama poštempljala. Hvala obema! Za tokratno čestitko sem uporabila Aničini štampiljki. Ozadje sem embosirala s prozornim embosing prahom in senčila z distresserji. Kako je ostalo narejeno, pa se tako vidi s same fotografije :)