Izdelave torbice, kot jo je naredila Vladka, se prav gotovo ne bi lotila, če ne bi bila v četrtek pri njej na mini (mini po številu udeleženk) delavnici. V družbi Darje in Martine je čas skoraj štirih ur, ko smo jo izdelovale, neverjetno hitro minil. No, ni bilo samo delo. Vzele smo si čas za klepet ob sladkanju z domačim pecivom, ki ga je priskrbela Darja.
Vse tri skupaj:
Rjava je moja. In bo moja tudi ostala. Kot mušter za prihodnje. Kot dekoracija v najinem domu. Kot izraz veselja, ker lahko ustvarjam. Kot ...
Odprta, z vsemi plastmi:
In posamezni delčki:
Sanjajte o velikih rečeh, upajte, da se uresničijo in ljubite to, kar ustvarjate!
Komentarji
Sanjam in upam, zato ustvarjam :-))
In hvala za pohvale. Vedno dobro denejo :)
Prekrasne košarice.
Pecivo je bilo noro dobro in nič čudnega, če je krožnik vedno pristal pri meni ;)
Moram pa pohvalit tudi tvoje fotke. Perfect!
Hvala vsem trem za družbo in Vladki za pripravljeno!
kako ne bi,ko ste bile same fejst punce na kupu.
in prav je tako!!
torbice so čudovite, kakor tudi tvoje fotke.
tudi napisi in misel,ki si jo nam položila na dušo, me je všeč