Prva zimska


Komaj dobro smo zaštartali z jesenskim časom, me že vleče v zimskega. Ampak le v ustvarjanju. Za to sta "krivi" Tina in Vladka s svojimi inspiracijami. No, tokrat je krivda bolj Vladkina, ki jo je navdihnila Betsy. Všeč so mi umirjene barve njenih voščilnic, vendar me je tokrat pritegnilo "nekaj mora viseti". Pri Tini so to iskrice (vsaj meni tako delujejo :)), pri Vladki škorenjček in bombica.



Eden od najzanimivejših spominov na božično-novoletni čas v otroštvu je spomin na večere, ko sva bili s sestro že v postelji in nama je mama dovolila, da imava vsaj pol ure prižgane lučke na smrečici. Barvne lučke so bile narejene kot snežinke. Na stropu so risale zanimive barvne sence. In potem sva ugotavljali, katera lučka meče določeno senco na strop. Podnevi sva morali lučke malo prestaviti, sicer zvečer igra ne bi bila več zanimiva.

Ne samo lučke, tudi bombice so bile različnih barv. Sedaj se mi zdi, da je bila smrečica  kičasta, takrat pa je bila seveda najlepša. In je bil  vsak mamin poskus, da bi drugo leto imeli bombice v eni barvi, preglasovan. Smrečica mora biti pisana in konec.

Pisano ali umirjeno, napravite si dan tako, da bo obarval vaše srce s toplino in veseljem.

Komentarji

Oseba Biljana sporoča …
Čudovita je.
Oseba Mojca sporoča …
Tvoja voščilnica res spominja na božični večer. Prekrasna je. lp
Oseba Sonja sporoča …
Voščilnica je čudovita, kot vedno tvoje :) Ravno prav je vsega.
Tudi naša smrekica je bila v času mojega otroštva pisana, ovešena z vse sorte bunkicami, ptički, kljukicami za svečke in vedno je imela tudi sladkorne bombončke v raznobarvnih svetlečih papirčkih. Uhh, kako fino se mi je zdelo po enega in enega pojest :) Na srečo je taščina še vedno taka, pisana :)
Oseba Mojca sporoča …
Moja mama božično drevo še vedno krasi z istimi, že v času mojega otroštva "starimi" okraski. Vsak je bil drugačen, vsak poseben... s svojo zgodbo.

Voščilnica pa kot vedno - popolna. Oči kar same obstanejo na njej.
Oseba moi sporoča …
Krasno si ujela čar Božiča, tako v voščilnici, kot v besedi Zgleda smo imeli podobne pisane smrečke in spomnim se trdih belih bonbonov iz sladkorja, ki so bili oblečeni v bleščeč papir.
Oseba Andreja sporoča …
Kako zanimivo :-)) Tudi jaz imam od sobote iz sejma v Italiji ta set štampiljk in imela sem jih v roki, da bi se šla njun izziv. Pa mi je nekaj reklo NE in se lotila izziva drugače, brez štampiljk :-))
Tvoja čestitka je čudovita, pravzaprav deluje zelo bogato in prav lepo si uporabila štampiljke!
Oseba Helena sporoča …
Jaaa, tudi pri nas so bili takšni bonboni. Papir je bil na koncu razcefran, a ne? :)
Oseba Hali sporoča …
Čudovita je!
Oseba • ♥ Natali ♥ • sporoča …
iiii, kako je lepa :)
tudi jaz sem se danes že spogledovala s prazniki. sem že gledala, kako bo treba kmalu obesiti "adventno-božične zavese".
pri nas smo nekaj let vsako leto okraševali drugače, drugi materiali, druge barve. Zdaj pa, ko smo nabrali že nekaj spominkov, jo okrancljamo vsako leto enako pisano. le lučke menjamo, če se pokvarijo ;)
Oseba Klara sporoča …
Tvoje besede so me ponesle v dobre stare čase...tudi pri nas je bila smrečica pisana in najlepše je, da jo lahko vsako leto še vedno občudujem pri naši mami (v veliko manjši varianti ;p )...z enakimi, starimi balončki.
Čestitka je zelo lepa. :)
Oseba Tanja E. sporoča …
Čudovita je in skupaj z zapisom prav pogreje... LP:)
Oseba Kefa sporoča …
Prelepa je...super barve.

Tudi meni so ostali najbolj v spominu pisani balončkli, raznih oblik, barv in materialov. Meni najljubši okrasek je bil ptiček v hišici.

lp
Oseba Simko sporoča …
Zelo zelo lepa voščilnica, ki te res popelje v praznični december... :).
Oseba Vladuška sporoča …
Si s svojo objavo še mene popeljala v čas teh pisanih bunkic in smrečico polno zlatih, srebrnih, rdečih in ne vem še kakšnih dodatkov :) Ampak kot praviš, takšna je morala biti. Zdaj imam raje okraske v omejenem številu barv in ne več tako kičasto :) Čestitka je krasna in v teh bunkicah se zelo lepo prelivajo barve. Sem zelo vesela, da sva te navdihnili v tovrstno ustvarjanje.
Oseba Metuljčica sporoča …
O super, tako lepo je poklepetati o starih časih iz otroštva in ob prebiranju me je prevzela prava nostalgija. Moja mami je vsako leto kupila vsaj tri nove bunčice in te so bile najbolj zanimive in s sestro sva jih vedno našli na smerčici. Čudovito voščilnico si sestavila. Vleče ta inspiracija in to tako zelo, da sem že zdaj izbrala letošnje novoletne barve.
Oseba Janja sporoča …
Tudi pri nas doma smo imeli pisano smrečico. Najbolj pa mi ostala v spominu babičina. Imela je prekrasne steklene ptičke. Škoda, ker se do danes ni obdržal niti eden.
Voščilnica je zelo lepa. Lp
Oseba Simona sporoča …
Sama imam rada pisane smrečice še danes. Priznam, bilo je obdobje, ko se mi je zdelo, da mora biti božič v eni barvi, ko pa je moj sin štel kakšna tri leta, sem temu naredila konec. Kar naenkrat se mi je namreč zdelo vse preveč sterilno in da moj otrok nikoli ne bo doživel pisanih barv pravega božiča. Tistega iz moje otroštva, In od takrat dalje je moj božič spet malo kiči-miči. Vendar se mi zdi, da je tako prav!
Voščitka je lepa.
Oseba Helena sporoča …
Ja, če imaš otroke, mora biti smrečica obvezno raznobarvna. Da bo imel tako lepe spomine kot me :) Enobarvno je zanje enostavno premalo privlačno.
Oseba Tina sporoča …
O, kako je lepa in čutiti je tisti mirni božični čas.... Všeč so mi bogate barve, ravne linije in lepo modro senčenje. Helena, hvala ker si se nama pridružila.