Sicer ne vem, kam so odpotovale, a potihem povem, da jih nisem prav nič pogrešala. Teden, preživet bolj ali manj v tišini, brez hrupa takšnega in drugačnega, je bil prav blagodejen za dušo in telo. Če sem v prejšnji objavi zapisala o domu, ki nam lahko nudi zavetje, je v tej v ospredju zavetje tišine. Počutim se kot bi z ramen dala težak nahrbtnik, se udobno namestila in prepustila tišini. In uživala.
Treba je mnogo tišine, tišine
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
src
in njih bolečine
sredi krivic in vojskà,
sredi vsega tegà,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi, pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
src
in njih bolečine
sredi krivic in vojskà,
sredi vsega tegà,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.
Tišine. Tišine. Srca samónaj merijo čas,
kažejo pota.
Tone Pavček
Naj tišina da besedam smisel. Vse dobro!
Komentarji
Je pa res, da človek ne more iz svoje kože in potem spet rada preklopim na "akcijo".
Po napornem in prepolnem Londonu, sedaj komaj čakam na miren kotiček ob morju.
Lp
Pavček je znal tako lepo opisati ta notranji mir, ko prisluhnemo sebi, svoji duši.
Pozdravček,
Simona
A tvoja cestitka je toliko predivna da nemam rijeci.
Lp, Sonja.
Tudi tvoja tokratna voščilnica je zelo umirjena! Čudovite barve in všeč mi je njena drugačna oblika :-))