Počasi in s težavo se učim, da so spremembe v mojem življenju nujne in potrebne za rast in razvoj. Rada imam stvari pod kontrolo in na nek način me je strah novega, kar bi vneslo spremembo v način življenja ... Lenoba, strah in še kaj v meni povzročajo blokade in nepremagljive ovire (kar je seveda večinoma samo v glavi), da bi se lotila česa novega.
Ko človek začuti, da je enak že pet ali več let, je čas, da se kaj spremeni. Hvala Bogu imam ob sebi ljudi, ki pomagajo podirati ovire in s svojim zgledom vplivajo name, da se spreminjam.
Bolj kot spremembe v meni, mi gredo "od rok" spremembe predmetov, ki jih najdem, kupim ... Morda je to zunanji izraz notranjega hrepenenja po novem, drugačnem?!
Stojalo za dežnike
(čeprav mi je bil všeč tudi prej, sem se za posvetlitev odločila zato,
ker mi bolj paše k notranji opremi)
Imejmo pogum za spremembe ...
Komentarji
In ne boj se jih; so dobrodošle :-))