V tem tednu sem bila v "špeceriji" le enkrat. Da sem nakupila stvari, ki so mi zmanjkale. Ob pogledu na polne vozičke drugih ljudi, sem se zamislila, kako nam v bistvu gre dobro. Ali pa se nam obeta kakšna kriza, za katero ne vem, in je potrebno narediti po svojih shrambah in hladilnikih zalogo za en mesec ali več? Mogoče imajo za božični večer povabljeno vso žlahto na večerjo?
Tale potrošniška mrzlica je že prav nadležna. Če seveda padeš vanjo. Poslušam in berem, kako ljudje komaj čakajo, da je vse to za njimi. Da bo končno tukaj 3. januar.
Moram napisati, da me takšno razmišljanje žalosti. Prazniki so zato, da te obogatijo, so sonce v sivih in meglenih dneh. Namen praznikov ni v tem, da te spraznijo, kot bi pomislili ob besedi praznik. Mogoče Slovenci res nimamo posrečenega izraza za praznične dneve. Prazniki bi nas morali sprazniti vse navlake, vsega, kar nas teži in napolniti z vsebino, s toplino, z veseljem do življenja.
Saj se da. Le potruditi se je potrebno in poiskati smisel in vsebino praznikov.
Božič ni samo lepo okrašen dom (prispeva pa k vzdušju)
niso samo darila (darilo je že praznik sam),
in ne leporečna voščila (dobro pa jih je slišati :))
pretiravanje s hrano in pijačo, otročja sentimentalnost s sladkobnimi pesmicami, jaslicami in umetnimi božičnimi drevesci; svečano razsvetljavo, ki vodi v trgovine.
Da je božič še kaj drugega, neprimerno večjega in dragocenejšega.
Je tisti, ki so ga našli pastirji v jaslih.
Tale potrošniška mrzlica je že prav nadležna. Če seveda padeš vanjo. Poslušam in berem, kako ljudje komaj čakajo, da je vse to za njimi. Da bo končno tukaj 3. januar.
Moram napisati, da me takšno razmišljanje žalosti. Prazniki so zato, da te obogatijo, so sonce v sivih in meglenih dneh. Namen praznikov ni v tem, da te spraznijo, kot bi pomislili ob besedi praznik. Mogoče Slovenci res nimamo posrečenega izraza za praznične dneve. Prazniki bi nas morali sprazniti vse navlake, vsega, kar nas teži in napolniti z vsebino, s toplino, z veseljem do življenja.
Saj se da. Le potruditi se je potrebno in poiskati smisel in vsebino praznikov.
Božič ni samo lepo okrašen dom (prispeva pa k vzdušju)
niso samo darila (darilo je že praznik sam),
in ne leporečna voščila (dobro pa jih je slišati :))
pretiravanje s hrano in pijačo, otročja sentimentalnost s sladkobnimi pesmicami, jaslicami in umetnimi božičnimi drevesci; svečano razsvetljavo, ki vodi v trgovine.
Da je božič še kaj drugega, neprimerno večjega in dragocenejšega.
Je tisti, ki so ga našli pastirji v jaslih.
Komentarji
Rada analiziram, premlevam....
Navkljub dolgi tradiciji je božič pri nas dokaj mlad. Mislim, da sem bila sama stara kakšnih 15 let ko smo o njem lahko prvič javno spregovorili. Bil je tujek v naših življih. Govorim o večini in ne določenih skupinah ljudi. Kot otrok sem včasih skrivoma doživljala božič, brez da bi starši vedeli. To je bila strogo varovana skrivnost.In ko sem začela ustvarjati svojo družino, je bilo to kot breme, ki je padlo z mene. Ničesar več ne skrivati. Je dan družine, tiste najožje, pristne. Na začetku smo bili to moj partner in otroci. Večno in tiho vztrajanje leta in leta je naš krog širilo. Danes je naša družina velika. Tako in drugače. Bližnji sorodniki, ta ali oni sosed, prijatelj, ki so dobesedno postali člani naše družine v tistem pravem pomenu besede in so za Božič skupaj z nami. Biti skupaj, prav vsi, vsaj 1x letno. In to je največje darilo, ki ga lahko prejmemo kot družina. Čas se takrat ustavi samo za nas in še nekaj mnogo več od vsega tega.
Tudi meni je najlepše, ko se vsi zberemo pri mojih starših, tri sestre z družinami, molimo, gremo okrog "ogla", pokadimo obe hiši, da prijetno diši (jaz kar malo pretiravam, tako mi prija ta vonj), potem sledi večerja in večerno druženje do polnočnice. Seveda brez daril ne gre, a se mi zdi to naše druženje neprecenljivo.
Želim ti lep in miren Božični vidend :-))
počasi se veča kritična masa v pozitivno smer.
Blagoslovljen in topline poln Božič tebi in tvojim.
Vse lepo!