Sreča

Verjetno se spomnite pravljice Srečni Janez. Fant je nadvse srečen, ko za opravljeno delo dobi kepo zlata. Na poti domov jo zaradi teže proda za konja, tega potem za kravo, nato za prašička, ampak mu je tudi ta odveč. Zato ga zamenja za gosko, to nazadnje za brusni kamen. Vedno, ko je dobil nekaj novega, je bil srečen. Ko pa mu brusni kamen pade v vodnjak, je najsrečnejši človek. Ko je vse "izpustil" iz rok, ko je bil svoboden od imetja, je bil srečen. Ni žaloval za tem, kar je izpustil. Užival je v danem trenutku. Te svoje sreče se je fant naučil. Postopoma se je učil, da je bolj srečen takrat, ko ga imetje ne ovira na poti. Ko ima samo še samega sebe, ko lahko gre, kamor ga volja nese, in uživa v lepotah sveta, je zares srečen.
Zdaj pravljico vedno bolj razumem in se učim biti srečna. V otroških letih pa mi je bil Janez nadvse čuden in nerazumljen :)

Danes sem poštarja ujela pri nabiralniku, ko je pisal obvestilo, da me bo nekaj čakalo na pošti. Še sreča :), ker sem tako takoj prišla do nove štampiljke (Hero Arts, Old Letter Writting). Že dolgo je bila na seznamu "moram imeti".


Barvna papirja v ozadju sta ostanka tapet iz sobe za goste.