Divja vožnja in trenutki umirjenosti

Včasih doživljam življenje kot eno samo hitro, vrtoglavo vožnjo. Danes se skoraj vsi vozimo: v službo, v šolo, k prijatelju, v trgovino ... Začnemo z otroškim vozičkom, nadaljujemo s hojico. Ko smo osvojili osnove ravnotežja, smo prešli na kolo. Danes otroci nadlegujejo starše za štirikolesnike, ko dopolnijo 18 let dobijo avto. Vse se vozi, še na zadnjo pot nas lahko odpeljejo na vozičku.


Vozimo se po Zemlji in okoli nje. S Soncem vred se Zemlja vrti okoli središča Galaksije z brzino 270 km na sekundo. Fascinantno.


Pri vsem tem gibanju in drvenju so blagodejni trenutki, ko si doma v miru, daleč od hitenja. Ko si vzameš čas za počitek, za kakšno dobro knjigo ... Za to, kar te umirja in napolni akumulator za takrat, ko boš zopet v pogonu.





Komentarji

Oseba Simona sporoča …
Spet zapis, ki pogreje in daje misliti. Voščitki pa prelepi. Na gugalniku kar vidim svojo staro mamo, vnukice smo sedele pri njenih nogah in jo tako rade poslušale. Njene zgodbe so bile vedno zanimive.
Oseba Vladuška sporoča …
Res je vse skupaj postala ena velika vožnja in tekmovanje. Prav zato tudi sama obožujem in tudi vedno bolj cenim mir in spokojne trenutke, ko lahko prisluhnem sebi ali pa enostavno ne delam nič. Gugalnik med rožami je ravno pravšnji za take trenutke. Verižica je krasna, tale zadnja voščilnica pa zabavna.
Oseba Maja sporoča …
Verižica je čudovita! Obvladaš MS tehniko. Všeč mi je tudi venček okoli svečke. Tako lepo naravno deluje.

Kar pa praviš o vožnji in hitenju, imaš pa popolnoma prav. V tem hitenju bomo povozili drug drugega, še najbolj pa sebe. Nekateri se peljejo tudi za 100m, peš se redkokomu še da, večina bi jih najraje parkirala direktno pred TVjem...
Oseba HRANDICA sporoča …
Krasen zapis in drži kot pribito.
Tvoji izdelki pa spet krasni.Verižica je izredno zanimiva.
Oseba Helena sporoča …
Hvala!
Joj, Maja, ko sem videla tvojo zadnjo verižico, sem videla, koliko mi še manjka :) Bo že. Počasi, brez divjanja, a ne? :)
Lp vsem!
Oseba Zondra Art sporoča …
Prekrasan i istinit tekst si napisala Helena... na žalost to je život, ludilo... brza vožnja svaki dan.
Ali eto nađe se vremena za stvari koje čovijek voli, koje ga ispunjavaju i čine sretnima. Baš kao i ovi tvoji prekrasni radovi koje si napravila!

Pozdrav.
Oseba Janja sporoča …
Kako je vse res kar si napisala. Sem pa vesela, da občasno znam in zmorem sestopiti iz tega ponorelega vlaka in se, čeprav samo za nekaj uric, umakniti v samo moj svet.
Zelo lepa verižica in obe voščilnici. Lp
Oseba moi sporoča …
Krasni čestitki in verižica.
Oseba Andreja L. sporoča …
Jap, ljubo doma ... kjer tudi jaz zelo uživam v tišini, miru in ustvarjanju. Brez tega pa bi mi bilo zelo dolgčas, glede na to, da ne maram preveč brati.
Čestitka je čudovita in prav tako ogrlica :-))
Oseba Tanja E. sporoča …
Ane...., kako res... Zelo lušni čestitki in ogrlica, LP:)
Oseba Tina sporoča …
Tako lepo povedano. Izdelki so prav tako zelo lepi in dodelani, kot smo pri tebi navajeni.
Oseba helena sporoča …
No, tale objava bi mi pa skoraj ušla. Luštni simpatični čestitki, ogrlica pa je tudi krasna in nekaj posebnega.
Kar se vožnje in hitenja tiče - žal je velikokrat tako, da enostavno moraš hitro, hitro, hitro.... in je potem toliko prijetneje in blagodejno, ko ni te potrebe. Kadar sem v taki situaciji, se pogosto spomnim na ljudi, ki sem jih imela priložnost spoznati na svojih potovanjih in na njihovo življenje daleč od nore civilizacije, kjer jim čas nič ne pomeni; ne vejo koliko so stari, kateri dan je danes, ni jim treba v službo in po popravkih ob določeni uri. to nič ne šteje, šteje samo tisti dan, tisti trenutek, ki ga živijo. In živijo brez naglice, samo od jutra do večera, od sušne do monsunske dobe, od poletja do zime, edino lunin koledar je tisti po katerem vedo, kdaj je potrebno sejati in kdaj pridelek pobrati.
Oseba • ♥ Natali ♥ • sporoča …
iii Helena, kako luštne izdelke si nam pokazala, eden bolj lušten od drugega.
sem te že pogrešala.
jaz pa sem se naučila (pred kratkim) kako si ukrasti minutko dve v tem drvenju.sicer pa ustvarjalke vemo zakaj ustvarjamo, ker se na ta način skt+rijemo od "ponorelega" sveta.
jaz pa zdaj vedno bolj razumem zakaj sem tako rada doma v Bovcu- ker je tu več miru!!!