Kot otroku so se mi zdele čudne in neverjetne besede starejših, kadar so govorili, kako hitro jim mineva čas. Meni pa je bil dan, teden in mesec, kaj šele leto, neskončno dolgo in se je vleklo po polžje. Že kakšno desetletje kasneje se je podobno začelo dogajati tudi meni.
V potrošniškem smislu lahko rečem, da je danes čas blago, ki mi (nam) ga kronično primanjkuje. Ne le za starejše. Že pri otrocih slišiš: "Nimam časa!"
Včasih se je potrebno kar pošteno potruditi, da stopim iz drvečega vlaka življenja. Takrat vidiš in spoznaš, da je čas prostor za prijateljske vezi.
Prostor za uživanje ob dobri knjigi in skodelici belega čaja z mlekom. Je prostor za opazovanje veverice skozi kuhinjsko okno. Je prostor za nasmeh otroka. Je prostor za prijazno besedo in objem moža.
Da bi imeli veliko časa - za dobro, lepo in plemenito ...
...........................
Inspiracija: Vladka in Tina: Ko me inspirira #8 (decembrski izziv in upam, da mi bo uspelo ujeti januarskega :)
Še fotografija, kako sem zlepila vrh listov koledarja, da držijo skupaj in se nato posamezen list z lahkoto odtrga. Liste, ki jih želite zlepiti, dajte med dva trša papirja/kartona, vse skupaj poravnajte, stisnite s tem orodjem (padlo mi je iz glave, kako se natančno reče) ter vrh namažite z mekolom.
Komentarji
Čudovita koledarja si naredila.
Oba koledarja sta čudovita.
Glede časa pa ti dam povsem prav. Enostavno je na nas (čeprav se zdi včasih nemogoče), da se vzamemo v roke in začnemo ceniti trenutke, ki jih (še) imamo možnost preživeti skupaj z ljubljenimi.
Hvala¨.
Vidim, da je mekol zelo uporabno lepilo :), hvala. Lp
Lep prikaz lepljenja, tega orodja ne poznam, hehe
ČAS ni naš gospodar, MI smo njegov! Vsi imamo 24h na razpolago, kako si jih razdelimo je pa na nas:) Bodimo pozitivni:) Lep pozdrav Helena, Zvezda