Veselje

Pred nami je še zadnji iz sklopa velikonočnih praznikov.
Kaže, da bo lep in sončen.
Najin Emavs bo potepanje po Prekmurju.

Prazniki so lahko prazni in te pustijo prazne (ne mislim na vso obilico dobre hrane), če so brez vsebine.
Velikonočni so zame tako bogati, da me "nosijo" do naslednjih.
Večinoma mi dajejo veselje - tisto notranje, ki traja.

Veselje, ker vem, da živim v naročju Ljubezni.
Dotika se me v vsakdanjih trenutkih.
Ob pogledu na velikonočnico se zavem, da gledam nekaj dragocenega in zelo redkega.

Veselje se prebudi, ko po sedmih letih božični kaktus prvič zacveti v velikonočnih praznikih.

Vesela sem, ker lahko v miru spijem skodelico kave in pojem kos domače potice.

Kaj drugega kot veselje občutiš takrat, ko vidiš, kaj zmorejo tvoje roke?!

Veselje, ker grob ostane prazen in smrt nima zadnje besede.

Veselje, ko daješ sam sebe in drugega razveseliš.

Velikonočno veselje, ki ga daje Vstali.

(Misel: vir splet)

Veliko notranjega veselja!

****
Izziv: Najlepši par - galerija meseca aprila
           Ko me inspirira - Rože