Če kaj pogrešam pri sebi, je to posluh oz. dar za petje. Vem, da se lahko marsikaj naučiš in pridobiš z vadbo. Vendar zelo težko razviješ nekaj, česar je premalo, da bi se razvijalo in zraslo. Pojem, in še to potiho, le pri maši, kjer so glasovi drugih toliko močni, da se mojega fušanja ne sliši :)
Tu in tam pa rada grem na kakšen koncert, da se napolnim z lepimi glasovi in lahko srce zapoje.
Za letni koncert ženskega pevskega zbora, pri katerem poje sestrična, sem naredila preproste zahvalnice. Veselje do petja in lepota lepega glasu, je povezalo 25 žensk, ki se sicer vsak dan srečujejo z življenjem in smrtjo. Ko sem bila na njihovem koncertu, sem dobila občutek, da ima njihovo petje ravno zaradi tega soočanja s krhkostjo življenja, še večjo moč in vero v lepoto življenja.
Akvarelni papir in akvarelna tehnika za ozadje, Tinin trakec in besedica hvala ter velik violinski ključ.
Prijazen pozdrav!
Komentarji
čeprav mislim, da če bi se tega resno lotila, bi ti sigurno šlo, ker pravijo, da je tako tudi v glasbi - skoraj vse je trdo delo, malo pa tudi talent.
zahvalnice so prekrasne s tem ozadjem.
Krasna in preprosta zahvalnica s čudovitm ozadjem. čao
Lepe zahvalnice si izdelala.
Barve na voščilnici se tako lepo pretapljajo ena v drugo kot note in te kar zaziba na lepše.
zame je lepa pesem kot poglobljena molitev.
To prelivanje odtenkov okoli zelene ti je res uspelo. Obvladaš!